NOVEMBER RAIN

Evforija se počasi polega, telefon ne zvoni več vsako minuto in pol, vsak izhod iz stanovanja ni več »pospremljen« s stiski rok, dobrodušnimi pohvalami in vprašanji, na katera se zdi, da sem jih odgovoril že tisočkrat, življenje se počasi vrača v ustaljene tire.

Izpod soja žarometov se lahko vrnem v kožo navadnega Brežičana, v kateri se, po pravici povedano, veliko bolje počutim.

November je mogoče najbolj nerutiniran mesec v letu, čas ko je stara sezona hkrati že kar precej časa za teboj, nova pa se zares še niti ni začela.

Privoščil sem si le teden dopusta na morju (in še tega presekal z obveznostjo do sponzorjev). Treba je bilo narediti analizo in pospraviti pod streho obveznosti do sponzorjev, prerezati sem moral tudi verigo udeleževanj na razne otvoritve in prireditve, ki je bila letos še posebej dolga.

S trenerjem in svojo ekipo naredimo plan treningov in spremljajočih priprav.

Prihaja tisto obdobje, za katera večinoma ljudi ne ve in ne vidi da obstaja, ko v časopisih poleti prebira novičke o tekmovanjih.

To je mirno obdobje treninga, ki se bo seveda stopnjeval iz meseca v mesec. Za marsikaterega bi ta čas pomenil le dolgočasno, enolično ponavljanje istih pristopov, ki kar nekako paše v duh pravega mračnega novembrskega dežja.

To je tista ista izjava raznih zvezdnikov, ki jo lahko večkrat preberete v tabloidih: živim čisto navadno življenje.
Še več, moje življenje marsikdo vidi kot zelo enolično. Trening, kakšna masaža, regeneracijski spanec, zopet trening.
Se ne sliši ravno posebej vznemirljivo? No, saj imate morda prav. Zase.
Zame pa je vsak nov dan nov izziv kako dodati nov delček v skupni končni rezultat - mozaik uspešne kariere.