Iz naslonjača

Zanimivi atletski dogodki preteklih tednov so žal potekali brez moje (aktivne) vpletenosti, razlogi za to pa so različni. Od zimskega državnega prvenstva v metih me je oddaljila poškodba, met kladiva v dvorani pa je tako ali tako čisto nepredstavljiva zadeva. Zato sem zadnje pomembno tekmovanje spremljal iz domačega naslanjača, pri prvem pa je bila moja vloga bolj sodniška. Kot športniku od glave do peta se mi takšne postranske vloge zdijo precej nehvaležne. To namreč nisem jaz, nisem atletski sodnik, gledalec in opazovalec... Sem tekmovalec in sodim na atletski stadion, ne pa ob njega, zato mi je - čeprav je zanimivo - atletske kolege spremljati zgolj od daleč kar nekoliko mučno. Glede zimskega državnega prvenstva v metih moram žal ugotoviti, da bi bilo treba vzpostaviti nekakšne norme za uvrstitev na državno prvenstvo, sicer se to lahko spremeni le v priložnost za trening in nabiranje izkušenj in ne zasluži svojega imena. Državno prvenstvo je (oziroma bi moralo biti) tekmovanje, ki ima določen ugled, in tako bi bilo nujno vzdrževati tudi določeno raven, tako da je že uvrstitev nanj za mlade motivacija in nagrada, ne pa nujno zlo, v pomenu trenirati še en vikend. Evropsko dvoransko prvenstvo je bila seveda za slovenske ljubitelje atletike še ena gledalska poslastica. Na tem mestu bi rad tudi izkoristil priložnost in iskreno čestital Mariji in Sonji za osvojeni kolajni. Bravo, punci! Posebna pohvala gre tudi Nini. Ona bo po mojem mnenju v prihodnosti tista, ki bo nosila breme pisanja zgodovine uspehov slovenske atletike, ko se bomo stari umaknili. Glede moje discipline je seveda logično, da se v dvorani ne izvaja, saj verjetno gledalci in tekmovalci ne bi bili ravno veseli, da bi ob vsakem metu kladiva morali bežati na vse strani, da si rešijo glavo. Argument pomanjkljivosti glede varnostne in logistične sprejemljivosti v škodo moje discipline pa gotovo ne vzdrži pri načrtovanju nove prestižne verige tekmovanj - diamantne lige, v kateri bomo metalci kladiva, kot kaže, spet postavljeni na stranski tir. Dejstvo je, da zadostno število stadionov, ki izpolnjujejo prav vse logistične in varnostne zahteve za izvajanje meta kladiva, gotovo obstaja, vendar se bodo v ozadju odločitev verjetno še nekaj časa kresali različni interesi, dokler ne bo padla končna odločitev glede oblike izpeljave diamantne lige. Ko bo odločitev padla, iskreno upam, da bomo z njo »kladivaši« dobili pravico in možnost, da bo letelo in padalo tudi naše kladivo.