Nikoli več ne bom majhen in zelen

Tudi jaz sem bil majhen in zelen. Dobesedno. Ta moja zelenost je povezana ravno s časom, ki je za nami, z veliko nočjo. Otroci iz širše družine smo pred veliko nočjo vedno barvali pirhe. Na pravi, zdaj verjetno že star način. Vsak je dobil plastični lonček s »svojo« vročo barvo (mešanega vonja kisa in teh barvil se še vedno živo spominjam), v katerega je pomakal jajčka in iz njih poskušal ustvariti čim lepše pirhe, s katerimi bi »premagal« bratrance in sestrične. Nikoli ne bom pozabil leta, ko je barva, ki sem jo dobil za barvanje (zelena), namesto pirhov obarvala - mene. Le kanček otroške nerodnosti in merica vedno prekipevajoče energije sta bila potrebna, da sem prevrnil lonček in se okrasil z vrelo barvo ter postal edini zeleni »pirh« tistega leta. Takrat zelenih pirhov v bogato naloženih košarah za k žegnu pač ni bilo. Jaz pa sem se odločil, da nikoli več ne bom majhen in zelen. Naslednja leta sem tako pač malce bolj pazljivo in spretno sukal jajca po lončkih z barvo. Tradicionalno »romanje« k žegnu je bil drug letni podvig. V vasi namreč nismo nosili k cerkvi, temveč h kapelici, kjer se je vsako leto zbrala skupina vaščanov, ki jih je najbrž skoraj toliko kot blagoslov k žegnu gnala radovednost, koliko so zrasli otroci, kakšne košare, obleke je kdo nosil... Stara mama je »priprave« na veliko noč vedno začela kak teden prej z obvezno glasno izraženo skrbjo, da »letos pa menda ne bo nihče k žegnu nesel...«. Za preostalo družino je bil to seveda le smešen, blag opomin, da smo se tisto soboto vsi zbrali pri njej, k žegnu pa smo ponavadi nesli otroci, ki smo počasi postali tudi največji, ne le v družini, temveč tudi v vasi. »Kozmusovi otroci« smo bili tako najbrž smešna, visoka, vselej prešerno razpoložena in prav zato zelo vidna druščina, ki se je v tem številu vsako leto pojavila pri kapelici, čeprav smo bili nametani skupaj iz več krajev. Tudi ta otroški spomin je nadomestila športna sedanjost. Tokratno veliko noč sem preživel na pripravah. Šunka in pirhi so bili hotelski, žegnal pa sem kar v kladivaškem krogu.