08 oktober 2009

Zadnja kolumna

V petek sem doživel eno najlepših presenečenj v življenju. Ne bom ga opisoval. Vsi, ki so sodelovali, vedo, o čem govorim. Hvala vam, prijatelji!
V zadnjih desetih dneh se mi je v kratkem zavrtel življenjski cikel. Proslavili smo rojstvo dveh otrok prijateljev. V krogu prijateljev in družine sem proslavil svojih trideset let. Mati in stric se borita za življenje. Poslovili smo se od svakove babice.
Čas teče. Vsak piše svojo življenjsko zgodbo. Povsem drugačno, le začetek in konec sta znana. Srečo imamo, da lahko izberemo scenarij, ki nam ugaja. Potrebno je le malo poguma in samokritike, da prilagodimo želje svojim danostim in okolju. Preseneti nas lahko le narava, ki pa ima to pravico. Prepustimo se ji in uživamo njene ideje, ki jih nam sporoča. Šele to je življenje, ki ga želimo. A mnogi se ga bojite. To je ljubezen. Brezpogojna.
Moje življenje se je začelo 30. 9. 1979 v Novem mestu. Otroštvo sem preživel na kmetiji. V objemu preprostih, kmečkih ljudi sem dobil najlepšo popotnico za življenje, kar si jih lahko zamislim. Na posestvu v Presladolu smo s sestričnami in bratranci preživeli trenutke, ki bodo večno zapisani v naših najlepših mislih. Naučil sem se delati, spoštovati, oproščati, uživati, živeti. Vse to od »lokalnih frajerjev«. Mati, oče, sestra, stari starši, sestrične, bratranci, tete, strici, prijatelji, vaški posebneži. To so moji učitelji. Odlični so, še vedno me vsak dan naučijo kaj novega. Življenjskega, kot radi pravimo. To so ljudje, za katere živim, za katere bom vedno dal besedo in dejanja.
Osnovno šolo sem obiskoval v Brestanici. Raje kot šolske klopi smo s prijatelji gulili asfalt na bližnjem igrišču. Ni bilo športa, v katerem se nismo preizkusili. Žoga je bila rekvizit, ki nas je družil, nas izoblikoval. Ni bilo vremena, ki bi nam preprečilo partijo nogometa ali košarke. Znali smo proslaviti zmago in priznati poraz. Bili smo prijatelji.
Leta 1994 sem se vpisal na srednjo ekonomsko šolo. Z družino smo se preselili v Brežice. Začel sem zahajati na atletski stadion. Glavni »krivec« za to je bila sestra. Tudi, da sem prijel za kladivo, je kriva ona. Hvala, sestrca! Tako se je pri petnajstih začelo zame povsem drugačno, športno življenje. Vse, kar sem počel, je bilo na prvem mestu kladivo. Cilj je bil znan, olimpijsko zlato. Res, da se je na prvi pogled zdel nedosegljiv, a veljalo je poskusiti. Iz leta v leto sem lepo napredoval. Postal sem stalni član mladinske reprezentance in z osemnajstimi nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu. Končal sem srednjo šolo in treba se je bilo odločiti. Študij v Ljubljani ali met kladiva. Odločitev je vsem znana.
Stopil sem na profesionalno športno pot. Začel sem trenirati dvakrat dnevno. Disciplina, ki jo zahteva šport, je bil moj adut. Bil sem sposoben držati enoličen ritem, ki prinaša rezultat. Preboj med elito mi je uspel leta 2000, ko sem izpolnil normo za olimpijske igre v Sydneyju. To je bilo zame tudi najtežje leto, izgubil sem očeta. Potem sta sledili dve leti boja s poškodbami. Leta 2003 seje v Parizu na svetovnem prvenstvu začel niz velikih rezultatov. Vrh sem dosegel lani z zlato kolajno v Pekingu in ga potrdil letos v Berlinu. Zlata olimpijska kolajna = uresničitev sanj! Kam naprej?
Kar nekaj let je že tega, ko sva se s Kevom pogovarjala, da »tapravi« odnehajo na vrhuncu. Želim si naprej, do svetovnega rekorda, a nimam moči za to dejanje. Stagniranje, čeprav na svetovnem vrhu, me utruja. Prišel sem do svojega vrhunca. Čas je za slovo. Olimpijski in svetovni prvak je dovolj, več ne zmorem. Rad vas imam! Zbogom!
Vsi, ki ste me spremljali! DRUŽINA, VLADIMIR KEVO, MARJAN OGOREVC, SEVERIN LIPOVŠEK, KHALID NASIF, ANDREJ VIZJAK, PRIJATELJI, GENERALNI SPONZOR - GEN ENERGIJA, SPONZORJI (Mobitel, Krka, Geoplin, Luka Koper, Avtohiša Radanovič, Atletska zveza Slovenije, Slovenska vojska). Hvala!
Nikomur nisem povedal za to dejanje. Vzel sem si to pravico. Hvala za razumevanje!
Življenje je lepo!!!

35 komentarjev:

klotilda pravi ...

Primož, saj dovoliš, da ti iskreno čestitam za vse doseženo. In se ti globoko priklonim za odločitev, ki si jo sprejel.
Naj ti v nadaljem življenju uspeva z delom in modrostjo, kot ti je uspelo v športnem doslej, M.

Unknown pravi ...

Primož... ponosni smo nate.
vsa slovenija...
z.

mimi pravi ...

Taksnih odlocitev so zmozno samo ljudlje, ki so mocni in vedo kaj hocejo v zivljenju...prav je da clovek sledi tistemu kar mu narekuje njegovo srce...

metju pravi ...

Škoda, ker nas ne boš več razveseljeval s športnimi presežki, vendar pa je to TVOJA odločitev in vsa pravica! Čestitke za vse doseženo in veliko sreče še naprej.

Anonimni pravi ...

Primož, dokazal si da si svetovnega kova ter postal si svetovni in olimpijski prvak in dobro je končati dokler si na vrhu, saj tako te bo imela cela Slovenija v spominu..kot prvaka!

Unknown pravi ...

Res je, Primož, življenje je lepo in vsak ima pravico, da si kroji po svoji meri vsaj tisti del, ki ga lahko. Tudi za to sta potrebna moč in pogum.
Čestitke za tvoje dosedanje uspehe. Srečno!

Anonimni pravi ...

vsak je svoje sreče kovač, pa naj si bo s takšnim ali drugačnim kladivom.

ggasperr

Anonimni pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
murka pravi ...

Primož, vsi smo ponosni nate, ampak to je tvoja odločitev. Vse skupaj je preglasno, danes se govori in piše samo o tem.
Mislim, da ni potrebno toliko pompa, okoli tega. Vsak se sam odloča, kaj bo počel v življenju ne glede na to ali ja na dnu ali na vrhu.
Čestitke pa še vedno, za vse doseženo

Anonimni pravi ...

Še vedno navijam za tvojo vrnitev! :) vem pa tudi, da smo čisto vsi, ki te spremljamo, egoistični do te mere, da se želimo še naprej hvaliti s tabo, trpeti s tabo in si te na nek način lastiti - in tvoje dosežke. Jasno mi je, da gre za tvoje življenje in imaš vso svobodo odločanja, ampak ego mi pa le ne da mira in kriči: NEEEEEEEEEE!! :)) Uživaj Primož, ima još mnogo toga na svijetu! :) čau!

comicsfan pravi ...

Primož, odločitev o zaključku ali nadaljevanju kariere je izključno tvoja in treba jo je spoštovati (čeprav mi je osebno malce žal, navijal sem zate v Berlinu ;). Želim ti vse dobro v nadaljnem življenju, s čimerkoli že se boš ukvarjal. Upam samo, da tvoji odločitvi ni botroval razvpit nerešen položaj vrhunskih športnikov pri nas, ali pa še huje - da se nisi usodno zaljubil. ;)

Vitalka pravi ...

Razumem in si razlagam po svoje: življenje je prekratko, da bi ga porabil za metanje kladiva. Poleg tega gre za tekmovanje, kjer se moramo razvrstiti: kdo je naj, kdo je malo manj, itd. Zakaj? Vsi smo naj, vsak na svojem polju in skupaj smo najbolj naj!

Unknown pravi ...

Svaka čast! Človek dejanj. Takih je danes vse manj ... Verjetno pa je tudi zato odločitev še toliko lažja.

Srečno!

Polona pravi ...

Iskrene čestitke za tako modro odločitev. Nikoli mi ni bilo jasno, da se nekateri športniki ne poslovijo po olimpijski kolajni (pa so celo starejši kot ti). Imajo celo ženo, otroke ki jih potrebujejo, pa se ženejo za svoje uspehe. Verjamem, da ni lahko, a zagotovo ti bodo tisti iz "osebnega življenja" še kako hvaležni.VSAKA ODLOČITEV JE ODPOVED NEČEMU, A SADOVI PRIDEJO. Vse dobro in Bog te živi!

Unknown pravi ...

PRIMOŽ ČESTITAM TI ZA VSE KAR SI DOSEGU.LP IZ CELJA

Unknown pravi ...

Uživaj!!!

Unknown pravi ...

" Stati inu obstati"
je zapisal znani Slovenec pred nekaj stoletji, TI pa si to udejanil.
Nam smrtnikom si vsa ta leta dajal. Ne samo kolajne, rekorde in ostale vrhunske dosežke. Dal si nam identiteto, ponos in moč, da se postavljamo ob bok velikim narodom. V vsej svoji preprosti veličini si se razdajal, mi pa smo vse tvoje trdo delo in dosežke brez sramu pripenjali na svoja prsa.
PRIMOŽ HVALA TI, da si nam to omogočil.
Verjamem, da ti ni lahko toda vem, da si se zopet odločil pravilno. Ne bojim se za tvojo prihodnost. Dokazal si velikokrat, da si močan in da zmoreš.
SREČNO

Unknown pravi ...

Primož hvala za vse!!!!!!!!!!!!!!

Unknown pravi ...

Primož, dokazal si, da si zelo moder človek.
Čestitam ti za vse doseženo in tudi za tvojo odločitev.
Uživaj življenje, saj to znaš in zmoreš!

Unknown pravi ...

Primož ,čestitke za vse.Naj ti bo "normalno" življenje nov izziv.

Pozdrav iz Krškega

Unknown pravi ...

Vse naj naj še naprej...uživaj življenje...S

GRega pravi ...

Še 1x čestitke za vse osvojeno in vse sebi in nam dano. Upam, da se kali kmalu zbistrijo in verjamem, da te nekoč spet pozdravimo kot športnega zmagovalca. Zmagovalca človeka pa lahko pozdravim že sedaj.
Srečno...

Unknown pravi ...

"Zbogom," je rekla lisica. "Čuj mojo skrivnost. Zelo preprosta je: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno." (A.S.E.:Mali princ)

Srečno, Primož!

Unknown pravi ...

Kakršnakoli odločitev... pomembno je, da je tvoja!
Ponosni smo nate! A.

Unknown pravi ...

Primož, želim ti vse dobro in prav je, da si se odločil po svoji vesti.
Na vse tvoje zmage smo ponosni tudi mi Brestančani!

Katarina Vita gastarbajter pravi ...

Ne zanima me ali je zgodba, ki jo pripoveduješ resnična... Hočem vedeti, ali si sposoben nekoga razočarati, da bi ostal zvest sam sebi, ali si sposoben ohraniti zvestobo lastni duši..
/Gorski sanjač/
Čestitam ti in te spoštujem še bolj! Srečno še naprej, pri naslednjem kladivu, žogi ali frnikuli...

Katarina Vita gastarbajter pravi ...

Ne zanima me ali je zgodba, ki jo pripoveduješ resnična... Hočem vedeti, ali si sposoben nekoga razočarati, da bi ostal zvest sam sebi, ali si sposoben ohraniti zvestobo lastni duši..
/Gorski sanjač/
Čestitam ti in te spoštujem še bolj! Srečno še naprej, pri naslednjem kladivu, žogi ali frnikuli...

Unknown pravi ...

Nikoli nisem zares razumela vrhunskost, ker je nisem dajala skozi lastno telo. LAhko samo rečem: ponos nosim do teh ljudi. Hvaležna sem, da smem to nekaj malega deliti z Vami, globoko ganjena v vaši zrelosti in občuteno vstopam v čas, ki je, kakor čutim, postal zdaj blagoslov. KO se nekaj zmelje, je veliko lepše. Iz srca Vam privoščim veliko, veliko dobrega, jaz pravi temu, blagoslov. Verjamem v srce, ki je živo :)

Unknown pravi ...

Dragi Primož. Nihče nima pravice soditi. Nihče nima pravice ugibati, kaj je za nekoga dobro. To ve le vsak sam. Tako kot veš ti, zakaj si sprejel tako odločitev. In sam si za njo odgovoren. Jaz te vsekakor podpiram. Glede na tvojo iskrenost in skromnost verjamem, da si boš v prihajajočih trenutkih dovolil vse tisto, kar si zaradi športa do sedaj nisi. In prav je tako. Uživaj v sončnem jutru, v koščku čokolade, v popoldanskem spanju, v jadranju, v pink pongu, v domači hrani tvoje mame, v ljubezni tistih, ki jih imaš najraje...In ostani tak kot si. Pa, pa..sonja

Matej G pravi ...

..zelo na mestu se mi zdi ideja o življenju, o kateri govoriš..Življenje je lepo, mi pa smo tisti ki z njim upravljamo in ga iskoristimo tako, kot se nam zdi prav. Kot si rekel, čas gre hitro naprej, in globoko sem prepričan da si se pravilno odločil, saj je odločitev tvoja. Všeč mi je ker se nikol nisi oziral na druge, saj če smo iskreni, bi tako velik korak, na vrhuncu tako uspešne kariere kot jo imaš ti, bilo sposobno narediti zelo malo ljudi..

Prepričan sem da živiš kvalitetno življenje in ti ga tudi privoščim, saj razumeš dejstvo da je življenje zelo enostavno in zelo minljivo...
V življenju te čaka še veliko stvari, ob katerih boš uspeval, padal, se pobiral, upal, vztrajal,..STVARI OB KATERIH BOŠ ŽIVEL!

Za vse to pa moraš biti dovolj močan človek, da odločitev sprejmeš ko je za to pravi čas! ne za večino..zate

Primož srečno! Kot človek in tekmovalec upam da se najini poti še kje srečata.

Matej

Weby pravi ...

Dragi Primož,

popolnoma te podpiram pri tvoji odločitvi in resnično ne razumem vseh, ki te obsojajo zaradi prenehanja kariere. Ne razumem s kakšno pravico to počnejo, saj je vsak gospodar svojega življenja. Šokirana sem bila predvsem nad izjavami nekaterih športnikov, od katerih bi vsekakor pričakoval ravno nasprotno.

SREČNO IN VELIKO USPEHOV V ŽIVLJENJU.
Mojca

Weby pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Unknown pravi ...

Žal mi je za atletiko, slovenski šport in slovenski narod, ki se je veselil tvojih uspehov.

Razumem pa tvojo odločitev in sem vesel zate osebno, saj menim da si se pravilno odločil in boš srečen in uspešen tudi v drugih stvareh.

mahda pred canonom ob za canonom pravi ...

primož živjo,
z boštjanom sva dva popolnoma navadna gorenjca, ki uživava v aktivnem in pasivnem športnem udejstvovanju. tvojih uspehov sva bila vedno vesela. je pa ta drugi del, preč od tribun, treningov (in nenazadnje tvja) tako lep, da ti ga v prihodnosti čimvečkrat privoščiva, saj zdaj gotovo ni bilo časa.
če boš kdaj na gorenjskem, v bohinju, povej, z veseljem te peljeva tja, kjer tišina šepeta ...
vse najlepše v življenju ti želiva oba

Unknown pravi ...

Ja...lepo je dokler dihaš za te stvari...konec koncev je pa najbolj pomembno kaj si ti želiš in vsako obdobje življenja ima svoje želje, uspehe, razočaranja...tako je življenje!

Mislim, da vsak ,ki je vsaj malo človeški, razume in spoštuje tvojo odločitev...in da so stvari v življenju, ki so mnogo bolj pomembne kot slava in denar!!!

SREČNO...boš pa hočeš nočeš za vedno NAŠ junak :-)

lp Matjaž