Primož Kozmus

Zadnja kolumna

2009-10-08T00:06:00.000-07:00

V petek sem doživel eno najlepših presenečenj v življenju. Ne bom ga opisoval. Vsi, ki so sodelovali, vedo, o čem govorim. Hvala vam, prijatelji!
V zadnjih desetih dneh se mi je v kratkem zavrtel življenjski cikel. Proslavili smo rojstvo dveh otrok prijateljev. V krogu prijateljev in družine sem proslavil svojih trideset let. Mati in stric se borita za življenje. Poslovili smo se od svakove babice.
Čas teče. Vsak piše svojo življenjsko zgodbo. Povsem drugačno, le začetek in konec sta znana. Srečo imamo, da lahko izberemo scenarij, ki nam ugaja. Potrebno je le malo poguma in samokritike, da prilagodimo želje svojim danostim in okolju. Preseneti nas lahko le narava, ki pa ima to pravico. Prepustimo se ji in uživamo njene ideje, ki jih nam sporoča. Šele to je življenje, ki ga želimo. A mnogi se ga bojite. To je ljubezen. Brezpogojna.
Moje življenje se je začelo 30. 9. 1979 v Novem mestu. Otroštvo sem preživel na kmetiji. V objemu preprostih, kmečkih ljudi sem dobil najlepšo popotnico za življenje, kar si jih lahko zamislim. Na posestvu v Presladolu smo s sestričnami in bratranci preživeli trenutke, ki bodo večno zapisani v naših najlepših mislih. Naučil sem se delati, spoštovati, oproščati, uživati, živeti. Vse to od »lokalnih frajerjev«. Mati, oče, sestra, stari starši, sestrične, bratranci, tete, strici, prijatelji, vaški posebneži. To so moji učitelji. Odlični so, še vedno me vsak dan naučijo kaj novega. Življenjskega, kot radi pravimo. To so ljudje, za katere živim, za katere bom vedno dal besedo in dejanja.
Osnovno šolo sem obiskoval v Brestanici. Raje kot šolske klopi smo s prijatelji gulili asfalt na bližnjem igrišču. Ni bilo športa, v katerem se nismo preizkusili. Žoga je bila rekvizit, ki nas je družil, nas izoblikoval. Ni bilo vremena, ki bi nam preprečilo partijo nogometa ali košarke. Znali smo proslaviti zmago in priznati poraz. Bili smo prijatelji.
Leta 1994 sem se vpisal na srednjo ekonomsko šolo. Z družino smo se preselili v Brežice. Začel sem zahajati na atletski stadion. Glavni »krivec« za to je bila sestra. Tudi, da sem prijel za kladivo, je kriva ona. Hvala, sestrca! Tako se je pri petnajstih začelo zame povsem drugačno, športno življenje. Vse, kar sem počel, je bilo na prvem mestu kladivo. Cilj je bil znan, olimpijsko zlato. Res, da se je na prvi pogled zdel nedosegljiv, a veljalo je poskusiti. Iz leta v leto sem lepo napredoval. Postal sem stalni član mladinske reprezentance in z osemnajstimi nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu. Končal sem srednjo šolo in treba se je bilo odločiti. Študij v Ljubljani ali met kladiva. Odločitev je vsem znana.
Stopil sem na profesionalno športno pot. Začel sem trenirati dvakrat dnevno. Disciplina, ki jo zahteva šport, je bil moj adut. Bil sem sposoben držati enoličen ritem, ki prinaša rezultat. Preboj med elito mi je uspel leta 2000, ko sem izpolnil normo za olimpijske igre v Sydneyju. To je bilo zame tudi najtežje leto, izgubil sem očeta. Potem sta sledili dve leti boja s poškodbami. Leta 2003 seje v Parizu na svetovnem prvenstvu začel niz velikih rezultatov. Vrh sem dosegel lani z zlato kolajno v Pekingu in ga potrdil letos v Berlinu. Zlata olimpijska kolajna = uresničitev sanj! Kam naprej?
Kar nekaj let je že tega, ko sva se s Kevom pogovarjala, da »tapravi« odnehajo na vrhuncu. Želim si naprej, do svetovnega rekorda, a nimam moči za to dejanje. Stagniranje, čeprav na svetovnem vrhu, me utruja. Prišel sem do svojega vrhunca. Čas je za slovo. Olimpijski in svetovni prvak je dovolj, več ne zmorem. Rad vas imam! Zbogom!
Vsi, ki ste me spremljali! DRUŽINA, VLADIMIR KEVO, MARJAN OGOREVC, SEVERIN LIPOVŠEK, KHALID NASIF, ANDREJ VIZJAK, PRIJATELJI, GENERALNI SPONZOR - GEN ENERGIJA, SPONZORJI (Mobitel, Krka, Geoplin, Luka Koper, Avtohiša Radanovič, Atletska zveza Slovenije, Slovenska vojska). Hvala!
Nikomur nisem povedal za to dejanje. Vzel sem si to pravico. Hvala za razumevanje!
Življenje je lepo!!!

Energija

2009-09-10T17:42:00.000-07:00

Zdaj, ko se je evforija po uspehu v Berlinu polegla, poskušam strniti vse dogodke, ki so se zgodili v času pred osvojitvijo zlata na svetovnem prvenstvu in po njej. Dnevi pred prvenstvom so bili zelo napeti. Le malo je bilo tistih, ki so verjeli v moj uspeh. Rezultati na tekmah in treningih so v marsikateri glavi vzbudili dvom o moji pripravljenosti na glavno tekmo sezone.
Priznam, da je bilo težko zdržati vse dogajanje okoli sebe, a tokrat je to bila edina pot do uspeha.
Vprašanja, ali sem pripravljen, kako gre na treningih, so včasih zelo mučna. Kot človek, ki velik del svojega treninga posvečam delu z energijami, še toliko bolj občutim nezaupanje in dvom. Tokrat so tudi moji bližnji prijatelji, ekipa, priznavali, da nisem tisti stari Primož, ki so ga vajeni. Odprt, sproščen, družaben. Enostavno sem se umikal v svoj svet, ker sem le tam našel svoj mir in koncentracijo energij, potrebno za dosežke na najvišji ravni. Seveda je to težko razložiti okolici, ker bi se marsikdo počutil krivega, čeprav ni nihče kriv. Gre za splet dogodkov, na katere ljudje nimamo zavestnega vpliva.
Pred kvalifikacijami je bil pritisk neverjeten. Še nikoli nisem občutil takšne negativnosti energij. Zavedal sem se, da le dober prvi kvalifikacijski met lahko obrne stvari v mojo korist. To je bil najtežji met v moji karieri. Vložek je bil maksimalen. Na zunaj je bil videti rutinsko izveden met in tudi sam sem dajal tak vtis, a verjemite, da je bil to v tistem trenutku moj »maksimum«. Moja umirjena reakcija in mediji so naredili svoje. Pozitivno poročanje medijev, ki je doseglo skoraj vsakega Slovenca, in moje slavje po kvalifikacijah z navijači sta sprožila val zmagovalne energije. Vsi so začeli verjeti, da mi bo znova uspelo. Za finale je bilo vse pripravljeno, uspeh je moral priti. Finale je bil zame rutinsko izpeljana tekma. Pomagali so mi tudi drugi tekmovalci, ki so očitno padli na preizkusu psihično-energijske pripravljenosti.
Energija ima zelo velik vpliv na končni uspeh. Vsak dvom ti zmanjša možnost pri doseganju svojega maksimuma. To ne velja samo v športu, ampak na vseh področjih življenja. Negativno mišljenje in dvomi nas potiskajo še globlje v problem in nasprotno, pozitiven pogled na stvar nam daje več možnosti za uspeh. Vsi mi smo energijska bitja. Moč energij je neskončna, od nas pa je odvisno, do katere ravni smo se sposobni dvigniti. Tudi moja nadaljnja pot do svetovnega rekorda bo odvisna predvsem od energij.
Marjan Ogorevcje moj vodnik, če se lahko tako izrazim. Sodelujeva že vrsto let in zaupanje je popolno. Vem, da imam okoli sebe zaupanja vredno ekipo (trener Vlado Kevo, strokovnjak za prehrano Severin Lipovšek, fizioterapevt Khalid Nasif, bioterapevt Marjan Ogorevc). Ekipa, ki meje pripravljena in sposobna pripeljati na svetovni vrh. Odločitev, svetovni rekord da ali ne, ostaja moja. Priznam, da se še nisem popolnoma odločil. Zavedam se, daje rekord dosegljiv. Vem pa tudi, da bo moj vložek nezavednih razsežnosti. Če se ozrem nazaj, kaj sem moral narediti, da sem se dvignil od daljav 77 m do 82 m, me kar spreleti srh. Zdaj pa želimo napredek petih metrov do leta 2012. Želja je velika, a treba je ostati realen. Potrebujem še en pogovor s človekom, ki mi bo dal dokončen odgovor. Takrat bom tudi javnost obvestil, ali bo edini cilj obraniti olimpijsko zlato ali se podajam na pot, do katere tudi sam čutim strahospoštovanje. Kmalu.

Pravi trenutek

2009-08-06T16:21:00.000-07:00

Pomemben je pravi trenutek. Timing. Biti ob pravem času na pravem kraju. To ponavljamo vsi, te in podobne fraze so postale že prav obrabljene. Pravi trenutek - da tvoja navzočnost sproži niz dogodkov, ki se sicer (morda) ne bi nikoli zgodili oziroma bi se zgodili (povsem) drugače. Hip, kot jih je nešteto, le da ti ta eden svet obrne na glavo. Telefonski klic v pravem trenutku, ki ti je zagotovil boljšo službo, pogled čez ramo v pravem trenutku, da si ugledal ljubezen svojega življenja, intenzivno spremljanje medijev ravno tisti dan, ko drastično padejo cene delnic, biti v najboljši formi ravno v trenutku, ko imaš nastop na svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah ... Ob nedavni smrti kralja popa mediji znova dokazujejo, da je - naj se sliši še tako bizarno - pomemben celo čas smrti. Izenačitev prezgodaj umreti z večno živeti. Pravi čas za nesmrtnost, za prižig svoje zvezde na nebu večnosti …
Pravi trenutek - usoda ali naključje? Morda le tolažba samemu sebi, da si razložimo nerazložljivo? Če si razpleta dogodkov ne moremo razložiti s povsem logičnimi zaporedji vzroka in posledice, se zelo radi zatekamo v uporabo besed, kot sta usoda ali naključje. Pa vendar, po drugi strani tudi tu vrli človeški rod dokazuje, da imamo v svoji naravi, da tudi pravega trenutka nočemo prepustiti usodi, naključju. Tudi tu hočemo nekako prelisičiti naravni proces, iti mimo tistega go with the flow (prepustiti se trenutku) in doseči svoje za vsako ceno. Tudi pravi trenutek hočemo zasužnjiti, ujeti v svojo mrežo razložljivih in logičnih dogodkov in ne dovolimo, da bi nam svobodno odplaval mimo. Tisto telefonsko, ki nam (morda) zagotovi službo, bomo vrteli kar naprej in si jo shranili v vse mogoče opomnike, tja, kjer je prijatelj po naključju uzrl svojo veliko ljubezen, bomo odslej vztrajno rinili v gručah prijateljev vsak vikend in se zvedavo ozirali naokrog, časopis in medije bomo spremljali vsak dan in analizirali gibanje delnic na trgu ... Ne nazadnje - vsa ekipa strokovnjakov se bo vse leto pripravljala in trdo delala, da bom formo stopnjeval tako, da bi ravno na veliki dan dosegel vrhunec letne forme. Včasih ta naš lov pravega trenutka, nasilni poskus dosega svojega za vsako ceno, uspe, še večkrat žal ne. Še eno nenapisano pravilo namreč pravi, da se priložnost zamujena ne vrne nobena, se pravi - najboljši trenutki se ne ponavljajo. Skoraj gotovo pa je res, da se pravih trenutkov ne da kopirati, ne da se jih ponavljati, ne da se jih ukrasti drugim. Tvoj trenutek se nikoli ne ponovi drugim ljudem, pa čeprav so morda na istem kraju v istem času. Ujemati se mora torej vse: čas, kraj, navzoče osebe, neka nerazložljiva energija, kemija, ki te tisti dan, tisti trenutek obkroža. Brez samo enega od teh dejavnikov je vse drugače. Pred kratkim sem gledal film, v katerem igralec lahko s priklicem nekih usodnih dogodkov v spomin z drugačnim ravnanjem v tistem trenutku spreminja svojo usodo, življenjsko pot. To se seveda sliši krasno. Kolikokrat ste se že vprašali in si želeli, da bi v nekem trenutku ravnali drugače? Kolikokrat se zalotite pri stavkih, kot sta »oh, da bi takrat vedel ...» ali »ko bi le takrat imel sedanjo pamet ...«?
V omenjenem filmu pa se izkaže, da katero koli odločitev v neki kritični situaciji glavni akter sprejme, ga to nekako dolgoročno vodi na slabše in njemu in njegovim bližnjim se dogajajo prave katastrofe. Nasilni poskusi premagati naraven potek dogodkov se kruto maščujejo, kot bi se hoteli norčevati iz človeške vrste in mu dokazati njegovo majhnost in nemoč. Zaradi nezaupljivosti do narave, da ti je v nekem trenutku z nekim dogodkom hotela le dobro, dobiš klofuto, človeška obsedenost z »imeti kontrolo nad vsem« doživi poraz.
Vse se torej zgodi z namenom. To se dogaja tudi v pravem svetu. In prej ali slej se izkaže, da je bil tedanji namen edini pravi, da je bil razplet dogodkov zate dolgoročno dober in ugoden točno tak, kot se je zgodil. Pa čeprav se ti je v tistem trenutku podiral svet ... Da bi v to verjel, mi ni bilo treba gledati tega filma, saj sam rad pravim, daje vse tako, kot mora biti. Tako moram verjeti, tako je tudi laže živeti.
Počasi moram zapis končati. Trener pravi, da je napočil pravi timing za trening, maser me opominja, da moram po vadbi zaviti k njemu, ker je po treningu pravi trenutek za regeneracijo. Kdo ve, mogoče se ravno zaradi skupka takšnih »pravih trenutkov« kmalu pripravlja še kakšen »ob pravem času na pravem kraju«, morda že na bližnjem svetovnem prvenstvu. Vsaj tako delam, upam in verjamem. Drugo pa bom raje prepustil toku dogodkov. Vi pa držite pesti!

Ljubezen

2009-07-09T16:06:00.000-07:00

Na letališču sem srečal simpatično, elegantno gospo, ki mi je nedavno podarila pesmarico Toneta Pavčka - Same pesmi o ljubezni. Spregovorila sva le nekaj stavkov, a dovolj, da me je spodbudila k pisanju drugačnih besed. Besed čustev, besed srca. To je nekoliko v nasprotju z mojo zaprto naravo čustev, a mogoče je prišel čas, da tudi ta segment življenja postavim na višjo raven. Nekako tako so zvenele besede gospe: »Primož, lepo je dajati, a pomembno je znati tudi sprejeti. Čustvena inteligenca je segment življenja, ki ne sme biti zapostavljen.«

Brezmadežna je, ko se rodiš. Prisesaš se k mami in uživaš v popolnosti življenja. Ne sprašuješ se, zakaj. Enostavno ti to pripada in jo vzameš. Vsa je tvoja. Udobna, varna, edinstvena. Mama je tvoja ljubezen in jo sprejmeš, vso, brez razmišljanja, brez zadrege, brez obotavljanja. Narava ti je to dala in to tudi vzameš. In tega ti nihče ne zameri, še najmanj mama sama, ker te ljubi brezpogojno, saj si otrok.
Počasi odraščaš in spoznavaš nove ljudi, nove stvari. Gre za nove zaznave življenja. Izbereš si ljudi, ki jih imaš raje kot druge. Ponavadi imaš najraje tistega, ki ti prinese najlepšo igračo, najslajšo čokolado. Seveda se to starejšim »fajn« zdi: »Glejte, mene ima najrajši.« Le redki se zavedajo, da nisi izbral njega, ampak čokolado. A ti to spet narediš instinktivno, brez razmišljanja. Nihče ti ne zameri, saj si vendar otrok.
Počasi potuješ skozi otroška leta, kjer se začne spogledovanje z nasprotnim spolom. Gre za nedolžne poglede, a vendar ob pogledu simpatije srčni utrip naraste.
Pridejo nora najstniška leta. Leta revolucije. Jaz in moja ljubezen. Središče sveta. Nedotakljiva. Večna. Vsekakor najlepša leta, ko se spoznavaš s svojim telesom in spopadaš s svojim razumom. Želja po ljubezni je neizmerna, a kaj narediti, da ne storiš česa narobe. Oglasi se razum, ki ga kot otrok nisi poznal. Takrat si enostavno vzel, kar si hotel, sedaj ti tega razum ne dopušča. Bojiš se zavrnitve, poraza. Vse se zdi tako zapleteno, čeprav je popolnoma enako, kot je bilo, ko si bil še otrok. Potem ti le uspe zbrati pogum in osvojiti ljubezen svojega življenja. Skupaj spoznata vse zakone telesnih dotikov in čustev. Uživata v raju, dokler ne narediš greha in skočiš čez plot. To pa ni dovoljeno, saj nisi več otrok. Sedaj moraš uporabljati razum. Čustva in instinkt moraš nadzorovati, da ne prizadeneš drugega, saj si vendar odrasel. Ne jaz in ne ti oziroma nihče ne zmore tega, da si želi le enega. Gre za zakon narave, živalski nagon. Problem je le v tem, ker ljubimo s pričakovanji, z razumom. Potem smo prizadeti. Že na začetku postavljaš pogoje, ker nimaš poguma iti v razmerje brezkompromisno. Zelo malo je parov, ki živijo povsem odprto razmerje s popolnim zaupanjem. In ti ne potrebujejo drugih vezi, ker si upajo živeti spontano, brez pričakovanj, in to vnese v razmerje harmonijo.
Pa ne samo v zakonskih vezah, tudi drugje je potrebno iskati smisel ljubezni. Kdo sem jaz, da bi sodil nekomu, ki je naredil napako po naših ljudskih zakonih? Naredil jo je, pa kaj. To še ne pomeni, da je slab človek. Vsak izmed nas je na začetku brezmadežen, a ni vsakemu v življenju postlano z rožami. Življenjska pot, ki jo hodi nekdo drug, ni nič slabša ali boljša od moje, je le drugačna. Prav tako popolna in občudovanja vredna kot moja. Njegovi interesi so drugačni kot moji. A prav ta drugačnost mi daje možnost napredka, novega znanja. Ob zmagah slavimo, ob porazih se učimo. Kdor to seveda zmore. Zato se veselim naslednje zmage in veselim se naslednjega poraza.
Vse to je moja, tvoja, naša ljubezen. Je povsod in ni nikjer. Vse je stvar naše odločitve. Zame je povsod. Sem človek, ki si upa obregniti ob dejanja in besede. Sem človek, ki me ni strah narediti napake, a ob spoznanju, da sem jo storil, to tudi priznati. Sem človek, ki verjame in zaupa ljudem. Sem naiven, a svoboden. Ljubim in sem ljubljen!

Ob maminih prsih sem te občutil,
v očetovih naukih prepoznal,
v solzah tujca ugledal,
znancu v pogum te poslal.

Si lesk v očeh sovražnika,
močan objem prijatelja,
si ptica v letu, rožca v razcvetu,
razigrana mladost in modra starost.

Po tebi hrepeni dekle ljubeče,
njeno srce ti poje hvalo sreče.
Zjutraj tebi v pozdrav z nasmehom
se zbudim, ker si Ljubezen!

***

Tole sem pisal v malo drugačnem stanju. A naj bo tako, kot je, ima svoje sporočilo, ki bi ga drugače težko spravil na list. Saj veste, razum. Lep dan!

Brazilija, Medulin, Velenje

2009-06-11T15:52:00.000-07:00

Brazilska turneja je zame pomenila nov izziv v karieri. Let čez Atlantik in nastop na treh tekmah v desetih dneh sta mi znova pognala kri po žilah in prebudila se je tekmovalna sla.
Pristanek v Riu je bil po pričakovanjih. Prvi vdih vročega vlažnega zraka mi je dal na znanje, da sem prišel v »izredne« razmere, s katerimi pa sem se v preteklosti vedno dobro soočil. Tudi tokrat sem se hitro navadil na novo okolje in časovno razliko petih ur. Prvo tekmo sem nestrpno pričakoval, ker nisem vedel, kako so pripravljeni moji konkurenti. Izkazalo se je, da so mi pisani na kožo. Dilshod Nazarov iz Tadžikistana mi je dihal za ovratnik in me pripravil do tega, da sem moral dati vse od sebe. Vse tri tekme so minile v dobrem, prijateljsko tekmovalnem ozračju. Sam sem bil zelo zadovoljen z doseženimi rezultati. Počasi, a zanesljivo se vračam v tisto pravo formo iz lanskega leta, ki mi je prinesla olimpijsko zlato. Brazilci so dokazali, da jim tudi atletika ni tuja, čeprav se ve, da je nogomet šport številka ena. Na vseh treh tekmah seje zbralo lepo število ljudi, v Belemu celo 30.000. Ustvarili so pravo ozračje, ki te prisili k temu, da pokažeš največ. Prijazni organizatorji so ustregli vsaki moji želji in me z odnosom do športnikov prepričali, da se bom v Brazilijo vsekakor še vrnil. Brazilija pa ponuja tudi veliko zabave in naravnih lepot. Na žalost, kot ponavadi na takih potovanjih, tudi tokrat ni bilo veliko časa za zabavo in oglede. A vendarle smo lahko začutili južnoameriški ritem življenja, ki izžareva polno energije.
Končni izkupiček Brazilije: dve zmagi, drugo mesto, 28 točk world athletic tour, temperamentni Brazilci, lepe Brazilke, ustrežljivi organizatorji. V Brazilijo se bom vrnil, kmalu!
Po Braziliji sem se s Sefom (strokovnjak za prehrano in maser v moji ekipi) odpravil v Medulin, kjer se mi je začel zadnji cikel priprav za svetovno prvenstvo v Berlinu. Teden je minil v mirnem ritmu dela in z mislimi na prve evropske tekme. Vesel sem, da je telo brez težav sprejelo visoko intenzivnost treningov in da tudi obremenitve s 16 kg kladivom niso povzročile težav kot lani. Torej, cikel se je začel po naših željah, brez bolečin.
Zdaj pa k atletskemu pokalu Slovenije. Tekma, ki je bila za nekatere odločilna za nastop v reprezentanci v Bergnu, za druge preizkus trenutne forme, za tretje rutinska tekma, s katero so pokazali pripadnost klubu. Zanimivo bo videti, kdo bo nastopil v ekipi v Bergnu, menim pa, da se bo o tej temi še veliko govorilo, kajti kar nekaj atletov si je zelo blizu po rezultatih. Seveda bo stroka odločila, kdo je zdaj najbolj koristen za reprezentanco, ki se želi uvrstiti v najvišji razred tega tekmovanja v Evropi. Moramo pa se tudi vprašati, ali je to realen cilj. Moje mnenje je, da je, če bi bila reprezentanca popolna in atleti v dobri formi. Vendar rezultati iz Velenja temu nasprotujejo. Pozna se, daje letos poolimpijska sezona in da so atleti utrujeni. Toda glede na to, da je reprezentanca, realno gledano, v veliko slabšem stanju kot v minulih letih, bomo tokrat atleti morali pokazati še toliko več ekipnega duha in srčnosti. Ekipa bo tokrat pokazala svoj pravi značaj. Verjamem, da je zmagovalen!

Navade

2009-05-14T15:29:00.000-07:00

Maj je za atlete eden odločilnih mesecev v sezoni. Prinaša namreč prve tekme in s tem prve merljive znake o tem, kako uspešno je bilo pripravljalno obdobje. Otvoritvena tekma, miting v spomin februarja tragično preminuli atletinji Kamili Skolimowski, je za mano. Tekma sicer ni bila najbolj tekmovalno naravnana, saj je šlo predvsem za poklon nekdanji kolegici. Pa vendar večina mojih tekmecev ni hranila z močmi in nekateri so pokazali, da bom tudi na tekmovališčih letos imel težko delo. Moje zimsko bojevanje s poškodbami je zahtevalo svoj davek, zato bo tekmovalna forma po ocenah prišla malce pozneje. Vendar pa mi trenutno zdravstveno stanje in napredek v treningu dajeta dovolj razlogov za optimizem, da bom na svetovnem prvenstvu že lahko pokazal svoj pravi obraz.
Tako se počasi končuje moje pripravljalno obdobje v hrvaškem mestecu Medulin. Vedno znova me preseneti, kako so ta kraj, ki je v zgodnjespomladanskem obdobju, ki ga ponavadi preživljam tam, še precej zaspan, predvsem atleti spremenili v svoje tradicionalno zimsko »oporišče«. Letovišče namreč ni nič kaj mondeno, hotel je ostal na ravni 80. let, tudi ne bi mogli ravno trditi, da tu mrgoli turističnih aktivnosti. Pa vendar se atleti vedno znova vračamo. Deloma zaradi ugodnejšega podnebja in bližine Slovenije, za metalce dobrih športnih terenov in tudi tradicije. Vendarle so se tu pripravljali tudi športni velikani, tudi še vedno aktualni svetovni rekorder v metu kladiva Jurij Sedykh. Tudi moja športna pravljica je še kako povezana s tem časom, saj se je takrat z rusko ekipo povezal moj bioterapevt, tedanji trener Vladimirja Keva, Marjan Ogorevc.
Še bolj kot to, da se vračamo aktivni atleti, je zanimivo to, da je v majskem obdobju tu kar mrgolelo tudi nekdanjih atletov, ki se vračajo v razširjenem »paketu« - z družinami, prijatelji itd. Deloma verjetno zaradi nekakšne nostalgije, navade, kaj pa vem. Zanimivo, po eni strani nam športnikom vedno ista mesta, dnevne rutine treningov in drugih obveznosti močno presedajo, po drugi pa se tudi po karieri vračamo nazaj.
Navade so očitno trdovratna zadeva. Prav tako sem z zanimanjem opazoval druge vrste turistov z malo drugačnimi navadami. V bližini Medulina se namreč prijatelji vedno znova vračajo v odročen kamp na robu majhne istrske vasi, saj prisegajo na »umik od civilizacije« in nekakšen »naturturizem«. Vse lepo in prav, majhen kamp dobesedno sredi gozda je res pravo zatočišče miru, pa vendar kaj več od kolovoza do kampa, kozje stezice, ki vodi na resda povsem prazno plažo, in odrekanja razkošja elektrike od »natur« življenja ni ostalo. Skupaj smo se prav morali smejati kontradiktornosti izjav in dejanj mojih prijateljev. Na eni strani namreč vsi poudarjajo »prvinskost«, naravnost in enostavnost svojih »poletnih rezidenc«. Po drugi strani pa je seveda vse okoli prikolic lepo pokošeno, da ni preveč mrčesa (proti tem je na voljo tudi vrsta pršil, praškov in druge kemije), prostor okoli mize je lepo betoniran, da ni preveč blata, potem pa še vsi po vrsti bentijo, ker so Hrvati sprejeli zakon o nedeljskem zaprtju trgovin, saj brez svežega kruha pa res ne gre. Za povrh se v mrzlem jutru prebudijo s prehlajenimi grli in po nekajdnevnem umiku od civilizacije priznajo, da že komaj čakajo vroč tuš, toplo domačo posteljo in dobro sprostitev ob televiziji. Ob prvi priložnosti pa se bodo seveda spet vrnili v svojo prikolico zganjat natur turizem. S polnimi prtljažniki, seveda.
Tako lahko ugotovim, da nas navade, pa naj bodo še tako čudne in na trenutke celo nadležne, zasvojijo, da nam zlezejo pod kožo. Kolikokrat moram tudi sam odgovarjati, kako se ne naveličam dan za dnem »premetavati tistega železja« po travi. Pridejo trenutki, ko ti marsikaj začne presedati, priznam. Pa vendar brez tega ne bi mogel. Navade, pač.

Nikoli več ne bom majhen in zelen

2009-04-16T14:00:00.000-07:00

Tudi jaz sem bil majhen in zelen. Dobesedno. Ta moja zelenost je povezana ravno s časom, ki je za nami, z veliko nočjo. Otroci iz širše družine smo pred veliko nočjo vedno barvali pirhe. Na pravi, zdaj verjetno že star način. Vsak je dobil plastični lonček s »svojo« vročo barvo (mešanega vonja kisa in teh barvil se še vedno živo spominjam), v katerega je pomakal jajčka in iz njih poskušal ustvariti čim lepše pirhe, s katerimi bi »premagal« bratrance in sestrične. Nikoli ne bom pozabil leta, ko je barva, ki sem jo dobil za barvanje (zelena), namesto pirhov obarvala - mene. Le kanček otroške nerodnosti in merica vedno prekipevajoče energije sta bila potrebna, da sem prevrnil lonček in se okrasil z vrelo barvo ter postal edini zeleni »pirh« tistega leta. Takrat zelenih pirhov v bogato naloženih košarah za k žegnu pač ni bilo. Jaz pa sem se odločil, da nikoli več ne bom majhen in zelen. Naslednja leta sem tako pač malce bolj pazljivo in spretno sukal jajca po lončkih z barvo. Tradicionalno »romanje« k žegnu je bil drug letni podvig. V vasi namreč nismo nosili k cerkvi, temveč h kapelici, kjer se je vsako leto zbrala skupina vaščanov, ki jih je najbrž skoraj toliko kot blagoslov k žegnu gnala radovednost, koliko so zrasli otroci, kakšne košare, obleke je kdo nosil... Stara mama je »priprave« na veliko noč vedno začela kak teden prej z obvezno glasno izraženo skrbjo, da »letos pa menda ne bo nihče k žegnu nesel...«. Za preostalo družino je bil to seveda le smešen, blag opomin, da smo se tisto soboto vsi zbrali pri njej, k žegnu pa smo ponavadi nesli otroci, ki smo počasi postali tudi največji, ne le v družini, temveč tudi v vasi. »Kozmusovi otroci« smo bili tako najbrž smešna, visoka, vselej prešerno razpoložena in prav zato zelo vidna druščina, ki se je v tem številu vsako leto pojavila pri kapelici, čeprav smo bili nametani skupaj iz več krajev. Tudi ta otroški spomin je nadomestila športna sedanjost. Tokratno veliko noč sem preživel na pripravah. Šunka in pirhi so bili hotelski, žegnal pa sem kar v kladivaškem krogu.

Iz naslonjača

2009-03-19T14:40:00.000-07:00

Zanimivi atletski dogodki preteklih tednov so žal potekali brez moje (aktivne) vpletenosti, razlogi za to pa so različni. Od zimskega državnega prvenstva v metih me je oddaljila poškodba, met kladiva v dvorani pa je tako ali tako čisto nepredstavljiva zadeva. Zato sem zadnje pomembno tekmovanje spremljal iz domačega naslanjača, pri prvem pa je bila moja vloga bolj sodniška. Kot športniku od glave do peta se mi takšne postranske vloge zdijo precej nehvaležne. To namreč nisem jaz, nisem atletski sodnik, gledalec in opazovalec... Sem tekmovalec in sodim na atletski stadion, ne pa ob njega, zato mi je - čeprav je zanimivo - atletske kolege spremljati zgolj od daleč kar nekoliko mučno. Glede zimskega državnega prvenstva v metih moram žal ugotoviti, da bi bilo treba vzpostaviti nekakšne norme za uvrstitev na državno prvenstvo, sicer se to lahko spremeni le v priložnost za trening in nabiranje izkušenj in ne zasluži svojega imena. Državno prvenstvo je (oziroma bi moralo biti) tekmovanje, ki ima določen ugled, in tako bi bilo nujno vzdrževati tudi določeno raven, tako da je že uvrstitev nanj za mlade motivacija in nagrada, ne pa nujno zlo, v pomenu trenirati še en vikend. Evropsko dvoransko prvenstvo je bila seveda za slovenske ljubitelje atletike še ena gledalska poslastica. Na tem mestu bi rad tudi izkoristil priložnost in iskreno čestital Mariji in Sonji za osvojeni kolajni. Bravo, punci! Posebna pohvala gre tudi Nini. Ona bo po mojem mnenju v prihodnosti tista, ki bo nosila breme pisanja zgodovine uspehov slovenske atletike, ko se bomo stari umaknili. Glede moje discipline je seveda logično, da se v dvorani ne izvaja, saj verjetno gledalci in tekmovalci ne bi bili ravno veseli, da bi ob vsakem metu kladiva morali bežati na vse strani, da si rešijo glavo. Argument pomanjkljivosti glede varnostne in logistične sprejemljivosti v škodo moje discipline pa gotovo ne vzdrži pri načrtovanju nove prestižne verige tekmovanj - diamantne lige, v kateri bomo metalci kladiva, kot kaže, spet postavljeni na stranski tir. Dejstvo je, da zadostno število stadionov, ki izpolnjujejo prav vse logistične in varnostne zahteve za izvajanje meta kladiva, gotovo obstaja, vendar se bodo v ozadju odločitev verjetno še nekaj časa kresali različni interesi, dokler ne bo padla končna odločitev glede oblike izpeljave diamantne lige. Ko bo odločitev padla, iskreno upam, da bomo z njo »kladivaši« dobili pravico in možnost, da bo letelo in padalo tudi naše kladivo.

Multipraktiki

2009-02-19T04:34:00.000-08:00

Sprva uspešna manekenka, nato (malo manj) uspešna pevka, potem ugotovi, da je ima žilico tudi za igranje, nakar se premisli, ker je pač rojena za poslovno žensko … Je skratka vsestranska in multitalentirana, ima kameleonske značilnosti preobrazbe. Pravi multipraktik.
Ta zgodba vas gotovo spominja vsaj na nekaj domačih zvezd(ic). Pravzaprav so v zadnjih letih tisti in predvsem tiste, ki se obdržijo samo v eni estradni »disciplini«, že v manjšini! Smola, kajne, da imajo nekateri »samo« en talent!
Vendar – lahko je biti piker in se šaliti o splošni klimi na domači estradi, če se najprej kritično ne vprašamo – zakaj? Zakaj torej vožnja slaloma med toliko različnimi področji? Da, morda je pri nekaterih razlog izključno želja po ŠE in VEČ - več prepoznavnosti, več denarja, več slave – in to po starem receptu »samo da se govori, pa ni važno kaj in kako«. Seveda pa dopuščam tudi možnost, da se nekateri pač »iščejo« in v želji po spremembah menjavajo poklice vse do takrat, dokler ne najdejo tistega pravega. Še zdaleč Slovenci tudi nismo edini. Kdo sploh še ve oziroma je sploh še pomembno, da so npr. Madonna, Patrick Swayze in JLo začeli kariere kot plesalci, A. Schwarzenegger pa kot bodybuilder?
Kazanje s prstom naokrog je lahko tudi nehvaležno pometanje pred tujim pragom, še preden si počistil svojega. Tako bi lahko ugotovil, da sem se po spletu okoliščin (beri: kot posledico 82,02-metrskega leta mojega kladiva v Pekingu) - prostovoljno ali ne - v kategoriji multipraktikov znašel tudi sam. Neverjetno, koliko »poklicev« sem v zadnjih 3 mesecih opravljal! Maneken, nogometaš, tekač, reklamni model, govorec, »maskota« na raznih prireditvah; nenazadnje pričujoči prispevek dokazuje, da sem celo neke vrste priložnostni pisec… Še dobro, da lahko preobleke prav tako hitro, kot jih oblečem, tudi slečem, saj moram priznati, da se v teh vlogah ne počutim ravno doma. Vendar pa je – kot opravičilo in pojasnilo tistim, ki so (zlahka) opazili, da je moja »paradna disciplina« k sreči pač kladivaški krog – moje gostovanje v teh poklicih zgolj slučaj in lahko si oddahnete, da primarnega poklica ne bom zamenjal. Moje preobrazbe so namreč posledica tega, da sem rad in z veseljem sprejel številna vabila raznih organizacij ter sponzorjev, za katere je - če kdaj, potem zdaj – bil čas za povratne usluge. Večkrat sem se odzval tudi na razne dobrodelne pobude in tudi pri teh so bili dovolj za obojestransko zadovoljstvo veselje in dobra volja.
Če se sam posujem s prahom in ugotovim, da sem (pa čeprav priložnostno) kameleonski tudi sam, se vprašajte, koliko je tudi sicer takšnih, ki resnično opravljajo le en poklic? Tudi športniki se, vsaj na začetku športne poti, pogosto ukvarjamo z vsem mogočim – smo sami svoji managerji, PR-ovci, promotorji, naši trenerji so tudi naši svetovalci, psihologi, »šefi« in še marsikaj. Danes pa je na žalost tudi gospodarska situacija (vse bolj) takšna, da so si mnogi ljudje že kar prisiljeni omisliti način dodatnega priliva evrov v žep, pa čeprav na račun prostih popoldnevov ali vikendov. In razne usluge po hvalevredni navadi »roka roko umije« bodo verjetno postajale čedalje bolj – plačljive.
Po vsem tem, bi si upal trditi, da bi tudi naše zvezdice verjetno z veseljem obtičale v svoji (prvotni) vlogi, če ne bi bili pri nas številni poklici medijsko sicer atraktivni in odmevni, finančno pa precej manj.

Napis na steni na drugem koncu sveta

2009-01-22T04:20:00.000-08:00

Izjemno zanimanje in izpostavljenost v javnosti in medijih ter posledična okrnjenost treningov so me pred nekaj tedni nagnali v moj tradicionalni pripravljalni »kamp« na hrvaško obalo. Tam pa sem razočaran ugotovil, da prenizke temperature, ki so zajele tako rekoč vso Evropo, ne dovoljujejo optimalnega treninga. Zato sem se po trenutni odločitvi pustil prepričati atletskima kolegicama Brigiti Langerholc in Sari Orešnik, da se jima za slab mesec pridružim na pripravah v Južnoafriški republiki. V Južno Afriko sem odšel, da bi vzpostavil ritem življenja in treninga, ki sem ga imel pred osvojitvijo zlate olimpijske kolajne. Nisem vedel, kaj lahko pričakujem od mesteca Potchefstroom in tukajšnjega centra za trening. Slišal sem veliko lepih besed od atletov, ki so tukaj že bili. Na letalu mi je Brigita na hitro opisala življenje tukaj in med drugim dejala, da so ljudje prijazni, vendar čas za njih nima velikega pomena. To sem opazil takoj po pristanku, ko sem si zaželel hamburger v eni od restavracij na letališču. Ob naročilu mi je prijazna gospodična namenila znan stavek »wait a moment«. V kuhinji se je trlo kakšnih dvajset domačinov, ki pa so delovali nezainteresirano, in njihovo gibanje je spominjalo na upočasnjen videoposnetek. Ne duha ne sluha o kakšnem hektičnem norenju, ki ga je moč videti na naših cestah in tudi v restavracijah, ko si osebje mrzlično prizadeva ustreči željam gostov po reku »čas je denar«. No, kljub vsemu sem dobil svoj hamburger. Sicer je od naročila do prejema preteklo petnajst minut, a kot je rekla Brigita, čas ni dejavnik, na katerega bi se tukajšnji prebivalci preveč ozirali. Za moj hamburger pa bi lahko rekli, daje velika posebnost, saj v Južni Afriki spada v kategorijo »slow« in ne »fast food«. Namestili smo se v prekrasni vili z velikim vrtom in bazenom le tri minute hoje do centra za trening. Možnosti za trening so odlične. Hektarji zelene površine so urejeni v prvovrstno središče za trening. Tu najdeš skoraj vse na enem kraju. Od atletske steze na travi, igrišča za kriket, ragbija, hokeja na travi do večnamenskih terenov. Takoj zraven stoji kompleks s fitnesom in utežarno ter dvema bazenoma, ki sta ogreta na 29 oziroma 8 stopinj Celzija. Uporabljajo ju za povečanje pretoka krvi in s tem hitrejšo regeneracijo po napornih treningih. Najdeš tudi različne meritve, ki jih športniki uporabljajo za preverjanje in izboljšavo svojih sposobnosti. Ne manjka pa tudi kafič, v katerem športniki posedijo po vadbi. Ker nisem imel s sabo svojih kladiv, sem se takoj ob prihodu pozanimal, kje jih lahko dobim. Napotili so me do trenerja metalcev kopja, gospoda Tertiusa. Ob pozdravu mi je takoj namenil čestitko za olimpijsko zmago, ki je imela zame izjemen pomen in je bila potrditev mojih prizadevanj za status vrhunskega športnika v družbi. Citiram gospoda Tertiusa: "Čestitam za zmago na olimpijskih igrah. Velik uspeh za tebe osebno, še večji za Slovenijo. Posamezniki delajo male države velike!« To so bile besede dobrodošlice tujca, ki sem ga prvič srečal. Zame le potrditev, da moj trud ni zaman in da merim v pravo smer. Drugi dan sem imel v rokah šop ključev utežarne, kjer lahko trenirajo le izbrani. Tokrat smo imeli ta privilegij le štirje, Thorklidsen (olimpijski prvak v metu kopja), Pitkamaeki (svetovni prvak v metu kopja), Obergfol (svetovna prvakinja v metu kopja) in jaz. Kladiva so mi pripeljali na teren za met kladiva in še isti trenutek naročili deset novih žic. Sprejeli so me kot šampiona in prijatelja hkrati. Kakovost treninga v takih razmerah in odlični družbi je vsekakor na zelo visoki ravni, kar se pozna tudi pri metrih na terenu. Vsekakor je bila odločitev, da odpotujem v to državo, pravilna. Seveda spremljam tudi dogajanja doma. Veseli me, da so se stvari o problematiki statusa vrhunskega športnika v Sloveniji vendarle začele premikati v pravi smeri. Kot kaže bomo tudi športniki prišli do dobre trajne rešitve, ki bo marsikaterega mladega športnika prepričala, da bo nadaljeval svojo športno pot. S to rešitvijo se tudi moja športna pot nadaljuje, zato je čas, da grem na trening in pokažem svoj značaj. Na steni v tukajšnji utežarni namreč visi rek, ki športno osebnost postavlja na preizkus in hkrati pred velik izziv: »Na vrh te pripelje talent, na njem pa te ohrani značaj.«

BITI ŠPORTNIK LETA

2008-12-24T04:36:00.000-08:00

Pred dnevi sem bil drugič zapored izbran za najboljšega slovenskega športnika, kar je po osamosvojitvi pred mano doseglo še enemu športniku, še enemu Primožu. Zanimivo je tudi (naključje?), da je Peterka to dosegel v enakih letnicah v devetdesetih, se pravi od 1997 do 1998 pred natanko desetimi leti.
Slovenci smo olimpijske medalje dosegli že v kar 14 disciplinah, kar je za tako mlado in majhno državo svojevrsten dosežek.
Naziva športnik leta sem seveda zelo vesel, saj pomeni biti priznan, opažen, cenjen tudi med novinarji, torej tistimi, ki so naše ogledalo v svet. Zavedam se namreč, da športni rezultati sami po sebi ne pomenijo prav ničesar, če niso opaženi in šele s tem dobijo svojo pravo vrednost v širši javnosti. Šele s tem dobimo priznanje in tudi zagon ter motivacijo za naprej.
Še vedno pa sem mnenja, da laskavi naslovi poleg priznanja, prepoznavnosti in drugih pozitivnih učinkov uspehov, nosijo s seboj tudi veliko mero odgovornosti in dolžnosti. Športniki, še posebej tisti najuspešnejši, smo oziroma bi morali biti glasniki in promotorji tega, da se trdo delo, vztrajnost, litri prelitega znoja in odrekanja izplačajo in poplačajo. Smo tudi tisti, ki smo in moramo biti zgled za mlade, da ne posegajo po škodljivih navadah in razvadah, ampak namesto tega izberejo šport in zdravo življenje. Naj citiram tudi nagovor dr. Danila Türka na športniku leta, ki je dejal, da »šport združuje, prispeva k sožitju, omogoča in spodbuja prijateljstvo in presega mnoga nasprotja. Šport pomembno prispeva k človekovemu dostojanstvu, prijateljstvu in zdravju«. Vse to in mnogo več šport nosi v sebi.

Pa vendar, temna stran medalje je (še vedno), da žal teorije, da se športno udejstvovanje na vrhunski ravni poplača, ne morem iskreno podpreti, niti sejati besednih rožic, dokler se status vrhunskih športnikov ne bo uredil tudi v Sloveniji. Morda sem za mnoge preveč direkten in odkrit, a znan sem kot borec in zato od tega ne morem in tudi nočem odstopiti.
Od tod tudi moja izjava, da se umikam iz športnih prizorišč, dokler se situacija ne reši. Vse kar želim, je poštena obravnava vrhunskih športnikov, ki bo skladna z obravnavanjem izjemnih posameznikov, ki so uspeli na drugih področjih naše družbe. Zavedam se, da se stvari ne morejo dogoditi in spremeniti čez noč, pa vendar mislim da je čas, da vsaj za začetnih nekaj centimetrov premaknem še en mejnik in oviro v slovenskem športu.
Svojo težavo sem torej odvrgel z ramen in jo zalučal v javnost. Zdaj so na vrsti tisti, ki bodo ocenjevali, kako daleč te težave segajo in koliko so te daljave vredne.

NOVEMBER RAIN

2008-11-22T10:40:00.000-08:00

Evforija se počasi polega, telefon ne zvoni več vsako minuto in pol, vsak izhod iz stanovanja ni več »pospremljen« s stiski rok, dobrodušnimi pohvalami in vprašanji, na katera se zdi, da sem jih odgovoril že tisočkrat, življenje se počasi vrača v ustaljene tire.

Izpod soja žarometov se lahko vrnem v kožo navadnega Brežičana, v kateri se, po pravici povedano, veliko bolje počutim.

November je mogoče najbolj nerutiniran mesec v letu, čas ko je stara sezona hkrati že kar precej časa za teboj, nova pa se zares še niti ni začela.

Privoščil sem si le teden dopusta na morju (in še tega presekal z obveznostjo do sponzorjev). Treba je bilo narediti analizo in pospraviti pod streho obveznosti do sponzorjev, prerezati sem moral tudi verigo udeleževanj na razne otvoritve in prireditve, ki je bila letos še posebej dolga.

S trenerjem in svojo ekipo naredimo plan treningov in spremljajočih priprav.

Prihaja tisto obdobje, za katera večinoma ljudi ne ve in ne vidi da obstaja, ko v časopisih poleti prebira novičke o tekmovanjih.

To je mirno obdobje treninga, ki se bo seveda stopnjeval iz meseca v mesec. Za marsikaterega bi ta čas pomenil le dolgočasno, enolično ponavljanje istih pristopov, ki kar nekako paše v duh pravega mračnega novembrskega dežja.

To je tista ista izjava raznih zvezdnikov, ki jo lahko večkrat preberete v tabloidih: živim čisto navadno življenje.
Še več, moje življenje marsikdo vidi kot zelo enolično. Trening, kakšna masaža, regeneracijski spanec, zopet trening.
Se ne sliši ravno posebej vznemirljivo? No, saj imate morda prav. Zase.
Zame pa je vsak nov dan nov izziv kako dodati nov delček v skupni končni rezultat - mozaik uspešne kariere.

KOLIKO JE VREDEN VRHUNSKI ŠPORTNIK

2008-11-22T10:32:00.000-08:00

Kronanje moje kariere z olimpijskim zlatom ni le moj osebni uspeh in uspeh moje ekipe, temveč tudi uspeh celotne Slovenije. Zato sem slovensko zastavo s ponosom ponesel po častnem krogu ptičjega gnezda in sem ji svojo kolajno tudi posvetil.
Slavje, čestitke in trepljanje po ramenih so seveda mnogoštevilni in večinoma – tega nikakor nočem izpodbijati – tudi iskreni, dobronamerni in privoščljivi. Ljudje s(m)o od nekdaj potrebovali in se tudi nekako istovetili, jemali osebno, uspehe tistih, ki tako ali drugače zastopajo našo identiteto, državnost in s tem nekako tudi nas. Nekdaj davno so to bili morda vojskovodje, cerkveni voditelji, v sodobnem času pa poleg državnikov predvsem medijsko razpoznavne osebe, med njimi igralci, pevci in nenazadnje tudi športniki.
“Slavo” in svetovno prepoznavnost je seveda težko in izjemno nehvaležno meriti in primerjati med seboj ter vrednotiti, kdo je ime, grb in zastavo Slovenije ponesel širše, višje in odmevneje v svet.
Pa vendarle, v mojem primeru se je zastava Slovenije – vsaj za trenutek- narisala pred oči 90.000 glave množice na pekinški tribuni, polni navijačev s celotnega sveta, preko malih ekranov pa jo je videlo in prisluhnilo naši ljubi Zdravljici vsaj še nekajkrat toliko gledalcev. Komu in kolikim Slovencem je v zadnjih desetletjih - vsaj za trenutek – uspelo pritegniti pozornost svetovne javnosti in jo usmeriti na SLOVENIJO, ne vem. Številnim pa najbrž ne.
Koliko pa je torej ta medalja takšna promocija vredna? Je kdo in koliko to pripravljen plačati?
No, dragi moji, ob tem vprašanju pa so se v preteklih mesecih številni nasmeški skisali.
Prostovoljno sem namreč prevzel vlogo “loudspeakerja” kolegov športnikov in si “drznil” javno naznaniti, da situacija in gmotna preskrbljenost vrhunskih športnikov nista ravno rožnati ter da je naivno predvidevati, da se od samega leska medalje in trepljanja po ramenih da živeti. Priznam – nisem diplomat in stvari ne znam ravno zavijati v okrasni papir, ki prikriva oziroma olepšuje pravo vsebino. Zato sem tudi s to problematiko usekal naravnost in direktno, odziv javnosti pa je (bil) močnejši, kot je udarec mojega kladiva, ko trešči ob tla. Torej direktno o tem, koliko, kdaj in kako bi morali biti vrhunski športniki nagrajeni za to, kar dajejo svoji državi. Prav to se je izkazalo za velik kamen spotike in je postalo celo tema političnih debat. Ko se namreč začnejo stvari sukati okrog konkretnih denarnih zneskov, se razplamtijo polemike in zdi se, da so na več odzivov naletele kokretne cifre (ki so, kot sem večkrat poudaril, stvar razmisleka in dogovora), kot dejanske problematika – kam z vhunskimi športniki po koncu kariere in kako se jim za mednarodno odmevne uspehe zahvaliti konkretno.
Vsak je seveda najbolj občutljiv na tisto svoje in ko dobi občutek, da bo uspeh nekoga drugega šel na njegov račun, se marsikdaj hitro končajo hvalospevi. Da se davkoplačevalski denar porablja takorekoč skoraj na vsemu, kar nas obdaja (in to v neprimerljivo višjih zneskih), pa v tistem trenutku niti ni več tako pomembno ...
Pa poglejmo še drug vidik problematike.
Še enkrat lahko ugotovim, da je sicer res poklice nehvaležno in neustrezno primerjati med seboj. Še vedno pa trdim, da je vrhunski šport POKLIC in ne amaterski hobi. Iz tega pa sledi, da tako kot so delavci po koncu kariere upravičeni do pokojnin, tako smo tudi vrhunski športniki za svoje delo upravičeni do nekega nadomestka na koncu športne poti. In tako kot se delavci konstantno trudijo (in prav je tako) za izboljšave svojih razmer (preko sindikatov, pogovorov z delodajalci, v skrajnih primerih s stavko), tako se smemo truditi za boljše pogoje tudi športniki.
In tako kot niso vsi pri študiju ali pri opravljanju svojega poklica pri tem tudi nadpovprečno uspešni, tudi večina športnikov utone v sivem povprečju, ter se mora “prekvalificirati”. Uspejo pa – v obeh primerih – le redki. In dolgoročno plačilo za to? Uspešen ekonomist, pravnik ali zdravnik je najbrž tudi gmotno dobro preskrbljen. Uspešen športnik pa dolgoročno gledano (vsaj pri nas) bolj klavrno. Pri tem, da je svoja najboljša leta žrtvoval za šport in je po koncu športne kariere po izobrazbeni in poklicni plati na dnu - tako s strokovnim znanjem kot z izkušnjami. Je torej “star” in neizkušen. Skratka “popolna kombinacija” za delodajalce. Problem je prepogosto tudi zdravje, ki nas športnike pogosto fizično izžame do te meje, da za marsiktero delo nismo več sposobni. Kar se marsikdaj zgodi tudi pred iztekom športne kariere. Ne le sreča, tudi nesreča v športu namreč ne počiva in le ena poškodba lahko ploščo uspeha hitro obrne in že si nezanimiv – tako kot športnik kot za marsikatero drugo delo.
Poleg tega pri športnikih ne gre “le” za poklic, temveč tudi časa po “šihtu” ne izbiramo povsem svobodno – s športom okužimo in drastično omejimo vse sfere naših življenj - preživljanje prostega časa, prehrano, izbiro hobijev... Tudi to je za marsikoga, ki “službo pusti v službi” previsoka cena za izbiro športa kot način življenja.
Pa naj PONOVNO razložim, da pri vsej zgodbi še zdaleč ne gre egoistično ZAME in izključno za moj gmotni položaj. Od tega, kar sem v zadnjih letih dosegel, trenutno živim dobro. Temu nikoli nisem oporekal in nasploh “jamranje” preziram.
Gre za položaj vseh mojih športnih kolegov. Nekaterim (med njimi bi z malce manj sreče bil tudi sam) je na primer letos za olimpijsko medaljo zmanjkala le pika na I kljub vrhunskim rezultatom. Trdim, da si pozornost in dobre razmere zaslužijo tudi oni in da si zaslužijo motivacijo in razloge, da bodo na prihajajočih velikih tekmovanjih zablesteli tudi oni. Sreča je pač opoteča in če kdo, potem to z vso grenkobo okušamo športniki.
Ob vsem tem slišim tudi komentarje, da sem se za šport pač odločil sam. Ja, z veseljem, z vsem srcem. Ampak, a potemtakem sledi iz tega, da Slovenci pač ne potrebujemo in želimo vrhunskih športnikov in dobrih rezultatov? Danes je namreč mladina prisiljena poklice izbirati predvsem iz komercialnega vidika. Je to vodilo in sporočilo, ki jim ga želimo dati? “Bog ne daj, da se odločiš za šport, še posebej ne individualnega, ker tam ni denarja”?? Potem povejmo to odkrito in naglas. A najbrž zopet ne bo prav, če bomo imeli le “polovičarske” športnike - športnike amaterje, ki bodo igrali zgolj turistično vlogo na velikih tekmovanjih ...
Tu pa se morda kaže širši problem pomanjkanja nacionalnega ponosa pri Slovencih. Pri mnogih narodih so namreč športniki največje “orožje” za razkazovanje in napihovanje nacionalne zavesti in ponosa in temu primerno je urejen tudi status športnikov. In ni res, da pri tem igra glavno vlogo ekonomska moč države. Kako sicer razložiti, da bi moj beloruski tekmec zgolj od države prejel več kot petkratno večji znesek v primeru zmage?Je Belorusija res gospodarsko toliko močnejša od Slovenije?
No ja, ampak ponos biti državljan svoje države lahko zlahka opazi že naključni opazovalec. Sprehodite se na primer po naši prestolnici in poskusite najti spominke, oblačila in navijaške pripomočke s slovensko zastavo in grbom ... Primer: moji navijači so si za “projekt Peking” navijaška oblačila s slovenskimi simboli risali – sami.
No sedaj pa se za podobno “misijo” kupovanja izdelkov z nacionalnimi simboli samo prestopite mejo in se sprehodite še po sosednji Hrvaški...
Če ne bo športnih uspehov pa si upam trditi, da bo interes ponosnega razkazovanja slovenskih simbolov še občutno manjši.
Celotno problematiko “plačevanja” športne (in s tem državne) promocije torej ne gre naprtiti političnemu vrhu in športnim organizacijam, problemi se vedno začenjajo na dnu in se proti vrhu le piramidno širijo. Je pa res, da se spremembe najhitreje in najučinkoviteje dosežejo, če se zagovarjajo in sprožijo z vrha.
In ravno zato si še naprej pridržujem pravico, da se borim in povem na glas. In kot ponosen Slovenec je vtis, da bom svoji državi ob pogledu na malo zajetnejši kupček denarja obrnil hrbet in se odel v druge barve, ZADNJE, kar sem s svojimi izjavami v zadnjih tednih zaradi goreče in iskrene želje po izboljšanju razmer želel doseči. Žal sem – zopet zaradi pomanjkaja diplomatskih sposobnosti in priznam – hitrih in nepremišljenih besed pri mnogih dosegel prav to, kar seveda močno obžalujem. A verjemite – problem ni MOJ trenutni gmotni položaj ampak gre za široko in perečo problematiko vrhunskega športa v Sloveniji. Slednja potrebuje tudi opozorila, to pa počnemo pač vsak na svoj način. Naj bo glasno ali tiho, direktno ali zavito, problematika obstaja pri vseh športnikih, z njo pa vedno tudi želje za izboljšavo. In odhod v drugo državo še zdaleč ni moj interes temveč skrajno črn scenarij. Sam pa sem uveljavljen in nepoboljšljiv optimist, zato iskreno vanj ne verjamem.
Zato obljubim, da bom še naprej s ponosom in z vsem srcem zastopal slovenske barve, a hkrati povedal (na glas), kaj me moti, pa če vam je prav ali ne. In naj izkoristim priložnost za zahvalo številnim tistim (in teh vas je glede na odzive večina), ki me pri tem tudi podpirate!

ZNOVA DOMA

2008-08-21T03:35:00.000-07:00

S trenerjem in ekipo stopimo iz aviona, približujemo se sprejemni hali.
Dobim tiste metuljčke v trebuhu, ki se jih takole na papirju težko opiše. Nekakšna radost, vznemirjenje, pomešana kar z neko hecno tremo.

Znova sem doma, zopet tlačim ljuba slovenska tla. Tokrat mi okrog vratu visi prva olimpijska medelja. Takšna, ki se ne bo pridružila mnogim drugim, ki so »nekje« v stanovanju.
To je medalja, ki nosi veliko več, pove veliko več in hkrati obljublja in obvezuje.

Odhodov in prihodov na letališčih sem doživel že na stotine. Postajajo monotonost, obveznost, rutiniran del tekmovanj. Pa vendar. Brnik se tokrat zdi drugačen, še bolj domač in gostoljuben. Že zgodaj slišiva šumenje in ropot množice. Radovednost, kaj se skriva za premičnimi vrati, ki vodijo v izstopno halo, je velika.

Dobro vem, da »naši« ne bodo zatajili. Čakat so me prišli ob prihodu iz vsakega velikega tekmovanja; od Sydneya naprej pa so to očitno vzeli kot nekakšno tradicijo, ne glede na to, kakšne obveznosti jih čakajo. Najbrž jih bo tokrat še več. Kaj več vprašanj in pričakovanj kot ta si niti ne zastavljam.

Vendar najbrž nikoli ne bom pozabil hollywoodskega trenutka, ko se ta vrata končno odprejo.

Z vseh strani naju obda množica, številne kamere in fotografi naju popolnoma zaslepijo, niti ne vidim, kaj se skriva za to gručico, ki tudi zase skuša dobiti en delček mene.

Slišim pa. O, ja. Neznanski hrup in trušč, igranje godbe, pomešano s kričanjem in skandiranjem navijačev »Primož, Primož«.

Sledi prevoz domov, v enem od štirih avtobusov, polnih navijačev iz Brežic in celotnega Posavja, smeha, čestitk in pohval kar dežuje.

Kar me čaka v Brežicah, ko stopim na oder pred občinsko stavbo, kjer se tre nasmejanih in glasnih ljudi, je nov šok. Toliko ljudi… Toliko veselja… toliko podpore… zame!

Sledijo sprejem, novinarska konferenca in novi intervjuji. Veselje, norenje in žur zunaj na cesti v bistvu na žalost potekajo brez mene. Ampak končno je obveznosti konec in pridružim se jim še sam. Spet skupaj s prijatelji, za katere je bilo letos tako malo časa… ostanemo še dolgo v noč.

Skušam strniti vtise. V bistvu je vse potekalo tako hitro, da težko opišem, kaj vse sem v tem večeru občutil. Najprej presenečenje. Ja. Pa čeprav je bil že lanski sprejem nekaj posebnega. Nato ganjenost. Ja. Veselje. Ja.

Dragi moji, vse to vam je uspelo. Predvsem pa še nekaj. Hvaležnost in obljuba, da se bom potrudil znova pričarati tak nepozaben večer, čaroben za vas in zame.

STAVIM, DA BOM (ŠE VELIKOKRAT) STAVIL!

2008-07-15T10:51:00.000-07:00

Stave v krogu mojih prijateljev in ekipe so že prav resna stvar in so tako rekoč obvezen in nepogrešljiv del naših vsakdanjih pogovorov.
K sreči te stave ne predstavljajo obsedenosti v smislu stav na loteriji ali v igralnicah (v tem primeru bi se bilo potrebno že zamisliti in poiskati strokovno pomoč!). Gre pač za stavek, ki nam je že vsem skupaj zlezel pod kožo in skoraj vsaka (samo za odtenek) drznejša izjava ali napoved v našem krogu je takoj izzvana s stavkom »Greš stavit?«. Tisti na nasprotni strani skoraj po pravilu nikoli ne ostane dolžan in stava hitro pade. V nadaljevanju vedno sledi obdobje polno smeha, preden katerakoli stran (ne)izpolni obljubo, saj se je po pravilu treba kar potruditi, da izpolniš naše prismojene ideje. Skoraj vedno so namreč naše stave povezane z nekimi aktivnostmi oz. pripravami, ki jih mora nekdo dati skozi, da dokaže, da lahko in zmore zmagati.

Zmagovalna, najresnejša in najbolj zanimiva stava do sedaj je bila prav gotovo tista pred olimpijskimi igrami v Atenah. Največkrat sta glavna akterja moj trener Kevo in maser Sef. Kevo je namreč pogosto tisti, ki vrže kost za glodanje – z majhno provokativno izjavo sproži val nasprotovanja in trme in velikokrat je prav Sef, ki je znan po svoji izjemni volji in predanosti, tisti, ki ugrizne v vabo in skuša trenerju na vsak način dokazati nasprotno. Stava pred Atenami je bila, da naj bi Sef v 65 urah prehodil 225 km dolgo pot od kroga za met kladiva v Brežicah do Kopra. Pri tem ni smel niti trenutek poti teči, veljala je le hoja. Sef je stavo sprejel in sledilo je (za nekatere zabavno, za druge naporno) obdobje skrivnih priprav. Sefovi domači namreč dolgo za stavo niso vedeli, le čudno se jim je zdelo, da naenkrat na vsako prireditev, do 20 km oddaljene šole in drugam krene peš (?!?). Kakorkoli že, Sefu je uspelo po le dobrih100 km priprav, pot (po številnih anekdotah) prehodit v 52 urah in si s tem prislužiti pot v Atene, ki jo je moral »sponzorirati« Kevo.

Letos sta se ob akterja stavila, kdo bo uspel dvigniti težje breme uteži, zopet pa je bil Sef tisti, ki je stvar vzel resno, se bolje in več pripravljal in na koncu slavil zmago. Kevu je očitno največkrat dovolj provokacija in zabava.

Tudi sam sem seveda neprestano vpleten v neke stave. Trenutno je s kladivom povezana stava s prijateljem, ki je z mano stavil, da bo v vseh metalskih atletskih disciplinah (kopje, kladivo, disk in krogla) v seštevku vrgel dlje, kot poleti moje kladivo.
Sam sem seveda prepričan, da nima šans, oziroma – zabavno je biti o tem prepričan in ga gledati, kako »napreduje« pri pripravah …

Zanimivo je tudi, da je ta pojav kužen. Svoje bolj ali manj nemogoče stave namreč hitro prenašamo na nove ljudi, ki se z nami »preveč« družijo. Ljudje smo pač taki, da verjamemo v svoj prav in želimo potrditev, da se ne motimo. Za kakšno ceno smo pripravljeni popustiti, je seveda stvar posameznika, ampak v večji ali manjši meri smo k temu nagnjeni vsi in vsakega lahko v stave pripravim. Ne verjamete? UPATE STAVITI? Stavim, da bo zabavno.

Zlatko Šestak

2008-06-27T13:46:00.000-07:00

Nekdo mi je rekel, da bi se trenutno lahko imenoval tudi Zlatko Šestak.
V sedmih letošnjih nastopih v zadnjih 17 dneh sem namreč šestkrat zlato medaljo rezerviral zase. To mi doslej seveda še ni nikdar uspelo in vesel sem, da sem se z uverturo devetkrat presežene daljave 80 m in najboljšim izidom na svetu predstavil ravno v letošnji tako pomembni olimpijski sezoni.
Seveda pa nisem človek, ki bi se hitro zadovoljil z doseženimi lovorikami in še kako se zavedam, da me letos glavno delo še čaka. Vendar sem pripravljen in v bistvu komaj čakam, da samega sebe »nateram« do svojega maksimuma. Po zlatem scenariju bi se sicer že v tem obdobju lahko veselil novega rekorda, a žal me telo v pripravljalnem obdobju ni ravno ubogalo in me je držalo nazaj z manjšimi poškodbami. Tudi moja stalna spremljevalka zadnjih let, bolečina v kolenu, se je zopet prebudila in hoče nekaj pozornosti zase. V naslednjih tednih jo bo treba utišati, da zaspi vsaj do jeseni …
Sem pa zelo vesel, da mi je v Velenju uspelo tisto, za kar sem se pred tekmo kar malo bal, da mi ne bo: novo zmago in ponoven met nad osemdesetico, da nagradim gledalce in organizatorje. Prve, ker v Velenju z najbolj množično obiskanostjo atletskih tekmovanj v Sloveniji vsako leto pripravijo izjemno vzdušje in s tem poskrbijo za zelo vzpodbudno okolje tudi za nas, tekmovalce. Druge, ker so tekmo izjemno dobro organizirali in mi »na fronto« pripeljali največje »borce« v moji disciplini na svetu.
Vse pohvale obojim.
Občutek, da se s tekmovališča odpraviš po »zagrizeni in negotovi borbi« z zmago v žepu in se lahko veseliš skupaj z ljubitelji atletike in navijači, je res neprimerljiv z rutinsko tekmo, ko pred praznimi tribunami vržeš 20 m več od drugouvrščenega in nemotiviran v tišini izgineš pod prazne tribune.
Za konec pa še to: če vam je všeč predjed, ki smo jo kladivaši skuhali na začetku sezone, se gotovo skupaj z mano veselite glavne jedi, ki jo bomo postregli v Pekingu. Upam, da bo moj prispevek tudi po strokovni oceni med najboljšimi.

Izdih

2008-06-09T13:47:00.000-07:00

Izdih. Zdaj lahko mirno zadiham. Končno se je začelo zares. Več kot to, otvoritveni meti, s katerimi sem v Ljubljani včeraj prebil led, so bili boljši kot v kateri koli poprejšnji sezoni. Res pa je, da sem tekmovanja redko začenjal tako pozno. Letos so me k temu prisilile manjše poškodbe; upam da so za letos požrle svoj »kos pogače« mojega urnika in me bodo do konca sezone pustile pri miru.
Sicer pa je bilo čakanje na nove tekme že izjemno mučno. Tako težko, kot sem letos lačen novih tekem in izzivov, nisem bil še nikoli. In ko si takole, sam pri sebi že povsem pripravljen, predvsem psihično, da se »spustiš« v ring, oziroma v mrežo, ni večje kazni, kot da te po hrbtu udari poškodba. Dobesedno. Pred nekaj tedni me je vsekalo v hrbtu in me tik pred zdajci, ko sem bil tako rekoč z eno nogo že na prizorišču prve tekme v Slovenski Bistrici, nagnalo stran. Ampak ok, saj pravim, če je to plačilo za to, da bo preostanek sezone miren, se nimam kaj pritoževati.
Zaenkrat sem samo vesel, da sem »nazaj v igri«. Ljubljanska tekma je potrdila moja pričakovanja o začetku. Res je, da v Sloveniji ta hip nimam neke konkurence, ki bi še dodatno »podžigala« žar in eksplozivnost v meni, vendar pa sem po drugi strani na tak način sezono lahko začel mirno, brez pritiskov in najprej sam sebi potrdil, kje stojim.
Lepo je bilo tudi zakorakati neposredno na stadion in se predstaviti navijačem skupaj z ostalimi atletskimi kolegi. Doslej smo se namreč metalci kladiva morali tudi za tekme na takem nivoju zadovoljevati s stranskimi tekmovališči izven glavnih stadionov, ki so bolj podobni travnikom sredi mesta, ki jih je nekdo »pozabil« pozidati. Spodbudno in lepo je videti, da smo tudi na tem področju dosegli premik. Upam le, da to ne bo ostalo na urniku toliko časa, dokler bom domov nosil medalje.
Ko smo že pri tem, priložnost da vzamem prvo medaljo na mednarodnem prizorišču letos, sledi že čez nekaj dni. V Ostravo odhajam z velikim navdušenjem, optimizmom in željnim pričakovanjem. Komaj čakam, da vidim, kateri oreh bo letos najtrši in s kakšnim »prigrizkom« nam bo letos postregel predvsem Tihon. Upam, da bo lahko prebavljiv predvsem zame …
Držite pesti.

Bojkot bojkota

2008-04-01T10:00:00.000-07:00

Kateri športnik lahko reši politični problem, ki ga ne morejo desetletja rešiti vsi politiki sveta? Kako lahko športniki in gledalci pripomorejo k izboljševanju političnih in (priznam) humaritarnih zagat, če so vse svetovne velesile neuspešne in nemočne?

Z bojkotom olimpijskih iger?

No, pa naj vprašam še obratno: kateri politik lahko reši športni problem, ki ga desetletja ni dosegel noben športnik in kako? Kdo lahko npr. 100 m preteče v 7h sekundah, kladivo vrže prek 90 m? Koliko kandidatov ste našteli? Koliko politikov posega v politična prizorišča? In koliko športnikov se vmešuje v politična prizorišča?

Sam zavzemam stališče: vsakemu svoje.

Niti slučajno nočem spodbijati dejstva, da je Tibet velik, v nebo vpijoč problem, ki je potreben pozornosti in pomoči svetovne javnosti. Da je zavestno kršenje demokratičnih pravic žalost in sramota za tako svetovno velesilo kot je (in šele postaja) Kitajska.

Toda kje so bili vsi, ko so podeljevali in določali organizatorja olimpijskih iger 2008? In zakaj je bojkot športnikov naenkrat edini in najboljši način za reševanje političnih problemov? Kdo bo tu potegnil »takratko«? Ste prepričani, da Kitajska? Kdo je tu žrtveno jagnje?Kdo bo plačal najvišjo ceno?

Pa poglejmo še z druge plati: šport za vrhunskega športnika ne pomeni le poklica. Pomeni »whole package«: način življenja od zore do mraka, način prehranjevanja, šport pogojuje izbiro hobijev, preživljanje prostega časa, posega in opredeljuje vsak, še tako majhen delež športnikovega življenja. Temu je težko oporekati. Pa pustimo vse druge sfere življenja, ki jih šport v življenju vrhunskih športnikov posredno ali neposredno »okuži« in vzemimo šport »le« kot poklic. Sedaj pa mi naštejte poklice, kjer ima človek v celotni poklicni karieri le eno, kvečjemu dve možnosti (t.j. dva dni!!!) za VRHUNEC svoje poklicne kariere, ki določa »biti ali ne biti«. Koliko ste jih našteli?

Naj vam pomagam z enim poklicem: taki smo športniki. Olimpijske igre veliki večini pomenijo ene in edine sanje in eno in edino priložnost, da se vpišeš med velike in si (ob srečnem in ugodnem spletu še mnogih drugih faktorjev) zagotoviš dokaj normalno prihodnost. To priložnost – vrhunsko formo lahko dosežemo in ohranimo zaradi (na žalost) omejenega »roka trajanja« optimalnih človeških psihofizičnih zmožnosti le nekaj let. Lahko je imeti polna usta in plemenite namene o višjem cilju, ko sam nisi dobesedno življenjsko odvisen od tega »the« enega in edinega dneva, za katerega garaš, se pripravljaš, ga čakaš in načrtuješ celo življenje in mu podrediš vse. Resnica pa je relativna in z vsake strani Tibeta je gora videti drugačna. Z moje perspektive in s perspektive športnikov je prizorišče dogajanje kateregakoli športnega tekmovanja pravzaprav povsem postranska zadeva. Meni je pač vseeno, če mečem na Kitajskem, Kirgizistanu, Gvatemali ali v Brežicah. Dajte mi kladivo in izmerite met. To je vse, kar želim, potrebujem in pričakujem. Mar ni to tudi moja demokratična pravica? Olimpijski duh je duh demokracije, ki je (nekoč) pomenil tudi rdečo luč za nasilje in vojne vihre. Danes pa bilo dobro, da v tem času vsaj političnih prizorišč ne bi mešali s športnimi.

Mimogrede, če pa kdo zna pravilno odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih je tale prispevek poln, bom predlagal, da osvoji kolajno na novi olimpijski disciplini: odgovarjanja neodgovorljivega. Zlato kolajno. Iz Pekinga ali Brežic. Meni je vseeno.

Bojkot pa bom bojkotiral.

Novodobni gladiatorji

2008-03-09T17:15:00.000-07:00

Nedavna tragična poškodba avstrijskega smučarja Lanzingerja je zopet podžgala tisk in javnost in razvnela nove debate o nevarnosti vrhunskega športa.

(ŽAL) ni nič novega, da je vrhunski šport že zdavnaj presegel meje zdravega načina življenja in ni več neka sveta obljuba po blišču in zdravju, s katero bi pitali glave otrok in mladine. Vrhunski športniki se moramo že dolgo v imenu uspeha pehati za skrajnimi mejami človeških zmožnosti – sploh če jih hočemo in želimo doseči brez uporabe nedovoljenih substanc. Cena za to je seveda visoka. Šokantne poškodbe, infarkti in (mnogo) prezgodnje smrti so postali stalnica, ki polnijo časopisne strani in – roko na srce – privabljajo radovednost bralcev, gledalcev. Šport se mi sicer zdi najbolj hvaležna novinarska »disciplina«, kjer ni vsaka »slaba novica dobra novica« in se za branost oz. gledanost ni treba pehati za škandali in negativnimi prigodami. Kljub temu se še vedno žal največ radovednih oči ustavi prav na tragedijah, katerih glavni »igralci« so tudi najboljši med najboljšimi.

Tako smo v začaran, peklenski krog ujeti prav vsi. Mi športniki, ki za tistih nekaj žlahtnih obeskov okoli vratu žrtvujemo svoje zdravje in varno, ležerno starost; sponzorji in oglaševalci, ki te brez največjih uspehov niti ne »povohajo«; mediji, ki pozornost namenjajo le najvidnejšim uspehom (in najvidnejšim padcem); in bralec, vsak »čisto navaden državljan«, ki mu oko in uho zastane le na najboljših, sicer prestavi gumb na daljincu, obrne časopisno stran in čaka na nove, boljše, vidnejše uspehe, boljše predstavnike naše države. Ves čas – priznali ali ne – vsi hrepenimo po novih gladiatorjih, novodobnih junakih za hranjenje nacionalnega ponosa.